Kovine

Leto 2025 je ključno leto za kovinski sektor, saj se nahaja na razpotju med povpraševanjem, na katerega vpliva svetovna gospodarska rast, ki se le s težavo okrevaja, in potencialom rasti, ki ga poganjata energetska tranzicija in digitalne tehnologije.

Na splošno se pričakuje, da bo sektor izkoristil prednosti rastočih cen večine industrijskih kovin, saj je referenčni indeks LME v letu 2024 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta (YoY) zrasel za več kot 5 %. Za leto 2025 pričakujemo podobno povprečno povečanje cen industrijskih kovin (5 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta). Pričakuje se, da bo baker eden od glavnih gonilcev tega povečanja. Nasprotno pa bodo cene jekla in železove rude v povprečju v tem letu verjetno stagnirale ali celo upadle.

Zmerna rast Kitajske – 4,8 % v letu 2025 in 4,2 % v letu 2026 – bo obremenila svetovno povpraševanje po jeklu. Njena presežna zmogljivost v proizvodnji jekla bo negativno vplivala na cene. Vendar bo povpraševanje po rudninah, povezanih z energetsko tranzicijo in digitalnimi tehnologijami, ostalo močno. Uvedba ukrepov proti involuciji – namenjenih uveljavljanju proizvodnih kvot za omejitev presežne proizvodnje – naj bi imela stabilizacijski učinek na ponudbo in povpraševanje po rudninah in kovinah na Kitajskem in po svetu.

Na splošno se pričakuje, da se bo preoblikovanje vrednostnih verig, ki je v teku, nadaljevalo. V Evropi bo upad proizvodnje v predelovalni industriji močno prizadel energetsko intenzivne sektorje. Hkrati si države z dostopnejšo energijo (države Zaliva) prizadevajo razviti svoje rudarske in metalurške sektorje ter s tem postati resni izzivalci upočasnitve rasti na Stari celini.

Uvedba dodatne 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz ZDA junija lani – s čimer se je skupna carina povečala na 50 % – je predvsem povzročila pritisk na rast tako proizvodnih kot potrošniških cen na domačem trgu

Zastoj tako v gradbenem kot v predelovalnem sektorju negativno vpliva na povpraševanje po jeklu

Na splošno upočasnitev v gradbenem sektorju negativno vpliva na metalurško industrijo, zlasti na jeklarstvo. Kitajska je bila v zadnjih desetletjih glavni gonilnik svetovne gradbene dejavnosti, vendar država trenutno doživlja dolgotrajno upočasnitev. Indeks nepremičninskega klime je na najnižji ravni, število novih gradbenih projektov v letu 2024 pa se je od leta 2019 prepolovilo. Kitajska vlada namerava do leta 2025 zmanjšati proizvodnjo klinkerja na 1,8 milijarde ton, pri čemer pričakuje zmerno okrevanje. Posledično bo to negativno vplivalo tudi na povpraševanje po jeklu.

V Evropi se povpraševanje po stanovanjih sicer izboljšuje zaradi ugodnejših obetov glede obrestnih mer, vendar banke ostajajo previdne zaradi stečajev in dvomljivih terjatev. Stroški gradnje ostajajo visoki, pomanjkanje delovne sile pa še naprej omejuje dejavnost. Povpraševanje po jeklu se je oslabilo zaradi mračnih razmer v sektorju. Poleg tega upočasnitev proizvodnje v predelovalni industriji zmanjšuje povpraševanje po jeklu.

V Združenih državah Amerike šibko povpraševanje po stanovanjih povzroča zastoj pri izdaji gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte v letu 2025. To naj bi negativno vplivalo na povpraševanje po gradbenih materialih, vključno z jeklom.

Kovine, povezane z energetsko tranzicijo, se soočajo z ovirami

Rastoče povpraševanje po rudninah, potrebnih za energetsko tranzicijo in digitalne tehnologije, je zdaj neizogibno. Elektrifikacija vozil, širitev obnovljivih virov energije (vetrna, sončna, shranjevanje) ter povečanje števila podatkovnih centrov predstavljajo ključne gonilne sile rasti povpraševanja po kritičnih rudninah (baker, aluminij, kobalt itd.).

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) se bo povpraševanje po strateških rudninah do leta 2030 predvidoma podvojilo ali potrojilo, odvisno od predlaganih scenarijev za emisije toplogrednih plinov (GHG), predvsem zaradi povpraševanja, povezanega s tehnologijami energetske tranzicije. Predvideva se, da bo svetovno povpraševanje po bakru do konca desetletja naraslo za 40 %, pri čemer bo 120 % tega povpraševanja izhajalo iz tehnologij energetske tranzicije (saj se v istem obdobju pričakuje upad tradicionalnega povpraševanja). Enako velja za litij, saj bo potrojitev povpraševanja v glavnem pogojena z uporabami, povezanimi z energetsko tranzicijo.

Trenutno mednarodno ravnovesje moči močno nagiba v korist Kitajske, ki je svojo industrijsko strategijo trdno zasidrala v nadzoru rudarske in metalurške vrednostne verige. Kitajska podjetja so trenutno še posebej prevladujoča v segmentu predelave. Na primer, predstavljajo skoraj dve tretjini svetovne proizvodnje predelanega litija, polovico proizvodnje bakra in več kot 80 % redkih zemelj.

Rudarska in kovinska industrija se bo srednjeročno soočila s pomanjkanjem rudnin

V zadnjih dveh desetletjih je bilo le malo večjih odkritij bakra, medtem ko so se stroški raziskovanja strmo povečali, in sicer z 91 USD/tono leta 2011 na 802 USD/tono leta 2020. Rudarska podjetja srednjeročno ne bodo sposobna zadostiti hitri rasti povpraševanja. Zmožnost rudarskih podjetij, da nadomestijo rudnike v obratovanju, ovira tudi dolgotrajen časovni načrt za začetek proizvodnje, saj je povprečni čas do začetka proizvodnje za rudnike, ki bodo začeli obratovati med letoma 2020 in 2023, 18 let – kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi z obdobjem 20 let.

Te procese dodatno podaljšujejo lokalna družbeno-politična vprašanja, kot so okoljska vprašanja, avtohtone skupnosti in nacionalizacija virov, pa tudi naraščajoči proizvodni stroški zaradi vse večje tehnične zapletenosti rudnih nahajališč, ki se izkoriščajo. Naložbe v projekte na obstoječih lokacijah in prevzeme ostajajo prednostna naloga, vendar pa za raziskovalne projekte in projekte na novih lokacijah primanjkuje naložb, kar bi lahko povzročilo primanjkljaj v ponudbi na številnih trgih surovin.

Rudarska podjetja morajo pospešiti svojo rast in hkrati ohraniti visoko stopnjo dobičkonosnosti. Omejeni pogoji financiranja in makroekonomski kontekst otežujejo pridobivanje sredstev. Tržne vrednosti se vse bolj razlikujejo, pogosto zaradi portfeljev, usmerjenih v zagotavljanje ključnih mineralov za energetsko tranzicijo, kar podjetja sili v prestrukturiranje svojih portfeljev. Zato pričakujemo povečanje števila združitev in prevzemov, usmerjenih v ponovno osredotočanje na minerale, ki so bistveni za energetsko tranzicijo. Glede na ugodne obete glede povpraševanja po bakru se pričakuje nadaljnja konsolidacija bakrenih sredstev. To je pokazal lanski prevzem podjetja Filo Corp. v Argentini s strani podjetij BHP in Lundin Mining v vrednosti 3 milijarde USD, ki je sledil neuspešnim pogajanjem podjetja BHP z Anglo-American. Rudarska podjetja se prav tako znebujejo nekaterih nestrateških ali hitro rastočih sredstev, kot so kovine iz skupine platine (PGM).

Napoved za ključne kovine v letu 2025

Jeklo – Napovedujemo, da se bo proizvodnja jekla v letu 2025 povečala za manj kot 1 % v primerjavi z letom prej (+0,3 % v primerjavi z letom prej v letu 2024). Proizvodnja jekla bo ostala stabilna v nekaterih razvijajočih se gospodarstvih, kot je Indija, ki je drugi največji proizvajalec jekla na svetu. Vendar prevladujejo dejavniki tveganja zaradi slabšanja makroekonomskih razmer in ključnih sektorjev (npr. gradbeništva). Učinke novih trgovinskih ovir ZDA je trenutno težko oceniti. Pričakujemo nadaljnji upad svetovne porabe jekla za 1 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, po -0,2 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v letu 2024 in upadu za 1 % v letu 2023. Zato ohranjamo našo napoved za leto 2025 na ravni nekoliko nad 550 USD na tono, kar pomeni 5-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta

Aluminij – Svetovna proizvodnja aluminija naj bi se leta 2025 povečala za 2 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta in dosegla 74,5 milijona ton. Na Kitajskem naj bi izboljšani vremenski pogoji v hidroelektrarnem območju Yunnan znatno povečali svetovne proizvodne zmogljivosti. Zaradi energetske tranzicije, zlasti elektrifikacije vozil, kjer se aluminij uporablja kot lažji nadomestek za jeklo, naj bi povpraševanje v primerjavi z letom prej naraslo za 3 do 4 %. Povpraševanje po aluminiju bo podprla tudi embalažna industrija, kjer proizvajalci v okviru pobud za trajnostno delovanje poskušajo uporabljati aluminij namesto bolj tradicionalnih embalažnih materialov. Za leto 2025 napovedujemo znatno manjši presežek v primerjavi z letom 2024, saj se bo ponudba zmanjšala. Zato pričakujemo, da se bodo cene v letu 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišale za 5 do 6 %, na 2.600 USD/tono.

Baker – V letih 2024–2025 bo na trgu bakra še naprej prevladoval presežek zaradi povečane proizvodnje na Kitajskem in v Demokratični republiki Kongo (DRK). Proizvodnja rafinirane bakre naj bi v letu 2025 letno rasla za 3 % (v primerjavi z letno rastjo +3 % v letu 2024). Napovedujemo, da se bo svetovna poraba prečiščenega bakra v letu 2025 povečala za 2,5 % letno, vendar bo to povečanje omejeno zaradi zmernih obetov na glavnih trgih. Cene bakra naj bi v letu 2025 v povprečju dosegle 9.750 USD na tono, kar predstavlja 5-odstotno letno povečanje. Prvič, napovedi povpraševanja v zvezi z energetsko tranzicijo in neravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem bodo cene ohranjale nad tem simboličnim pragom. Drugič, potencialna upočasnitev energetske tranzicije pod administracijo »Trump 2.0«, vztrajna ranljivost kitajskega nepremičninskega trga in težave, s katerimi se sooča evropska industrija, naj bi delovali kot ovire za močnejše zvišanje cen bakra.

Nikelj – Pričakuje se, da se bo svetovna proizvodnja nikljeve rude v letu 2025 povečala za 6,5 % v primerjavi z letom prej in dosegla 3,9 milijona ton. Predvidevamo močno rast proizvodnje prečiščenega niklja, ki naj bi se v letu 2025 v primerjavi z letom prej povečala za dodatnih 10 %. Rast proizvodnje v Indoneziji, ki je vodilna proizvajalka, bo izravnala upad v drugih ključnih proizvodnih regijah, zlasti v Avstraliji, Evropi in Novi Kaledoniji. Pričakuje se, da se bo svetovno povpraševanje po niklju v letu 2025 povečalo za 7 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta (v primerjavi s 5,5 % v letu 2024), kar bo posledica rasti v sektorjih nerjavečega jekla in energetske tranzicije. Zato napovedujemo, da bo na trgu niklja v letu 2025 še naprej prevladoval presežek, saj bo trg zasičen s proizvodnjo. Pričakujemo, da se bodo cene stabilizirale na ravni med 17.000 in 17.500 USD/tono, kar pomeni 9-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, potem ko so se leta 2024 znižale za 21 %.