#Ekonomske publikacije

Pregled tveganj za junij 2026: kratkotrajno umirjanje razmer v Perzijskem zalivu

Ob delnem umirjanju napetosti na Bližnjem vzhodu se gospodarski šok, ki ga je povzročil konflikt, že preliva v globalno gospodarstvo. Motnje v dobavnih verigah, inflacijski pritiski in negotovost že vplivajo na poslovno okolje po svetu. V tem kontekstu je Coface znižal oceno tveganja v 8 državah ter posodobil ocene tveganja v 45 sektorjih, pri čemer je več znižanja ocen.

Ključni podatki

  • +2.3%: pričakovana globalna gospodarska rast v letu 2026
  • -0.6 odstotne točke: skupno znižanje napovedi globalne rasti za leti 2026 in 2027
  • 85 USD za sod: pričakovana povprečna cena nafte Brent v letu 2026 

 

Zatišje v geopolitičnih napetostih ne pomeni vrnitve v normalno stanje 

Po več kot 15 tednih konflikta podpis memoranduma o soglasju med ZDA in Iranom nakazuje obdobje umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu, vendar ostaja regionalno okolje krhko. Trajanje in intenzivnost konflikta sta močno presegla začetna pričakovanja ter bistveno vplivala na eno ključnih regij svetovnega gospodarstva.

Hormuška ožina predstavlja strateško ozko grlo za oskrbo z energenti in njihovimi derivati. Le redkim državam, zlasti v jugovzhodni Aziji in na vzhodni obali Afrike, se je uspelo izogniti tem motnjam. Morebitna normalizacija razmer bo postopna in dolgotrajna.

 

Globalno gospodarstvo ostaja stabilno, vendar se rast umirja 

Svetovno gospodarstvo je začetni šok za zdaj absorbiralo, predvsem zaradi predhodnega kopičenja zalog in prilagoditev povpraševanja. Vendar ta faza dosega svoje meje. Zaustavitve proizvodnje v posameznih sektorjih, ponovni inflacijski pritiski in zaostrovanje finančnih pogojev že kažejo prve znake poslabšanja. Vlade imajo pri tem le omejen manevrski prostor za podporo gospodarski aktivnosti in dohodkov.

Coface je zato znižal napoved globalne rasti na 2,3 % za leto 2026 in 2,5 % za leto 2027, kar pomeni skupno znižanje za 0,6 odstotne točke v dveh letih.

 

Dobavne verige pod pritiskom 

Močno zmanjšan promet skozi Hormuško ožino, kjer je maja plulo le 145 plovil v primerjavi z več kot 3.300 leto prej, je dodatno obremenil globalni transport in znova izpostavil ranljivost dobavnih verig. Podjetja že poročajo o daljših dobavnih rokih, višjih stroških in prvih znakih pomanjkanja.

Zaradi tega povečujejo varnostne zaloge, kar dodatno pritiska na denarne tokove in marže. Insolventnosti podjetij naj bi se letos še naprej povečevale, globalno za okoli 6 %, pri čemer so v nekaterih državah, zlasti v ZDA, Franciji in na Japonskem, pričakovani izrazitejši porasti.

 

Vpliv po regijah se razlikuje 

Čeprav gre za globalen šok, se njegov učinek med regijami izrazito razlikuje.

  • Na Bližnjem vzhodu so najbolj prizadete države Perzijskega zaliva, predvsem zaradi odvisnosti od Hormuške ožine.
  • V Evropi rast cen energentov in negotovost zavirata domače povpraševanje, zato se v evroobmočju pričakuje le 0,7 % rast.
  • V ZDA se inflacija ponovno krepi, kar zmanjšuje kupno moč in vpliva na potrošnjo gospodinjstev z nižjimi prihodki.
  • V Aziji so razmere neenotne, nekateri sektorji še naprej beležijo visoko rast, drugi pa se soočajo s pritiskom na marže.
  • V državah v razvoju, zlasti v Latinski Ameriki, se učinki kažejo v ponovni rasti inflacije in bolj restriktivni monetarni politiki, kot na primer v Braziliji.

 

Jean Christophe Caffet, glavni ekonomist Coface

Zatišje v napetostih na Bližnjem vzhodu je pozitivno, vendar ne odpravlja ključnega problema. Motnje, ki so že prisotne, bodo še naprej vplivale na gospodarsko aktivnost, dohodke in zaposlenost.

Obsežno znižanje ocen tveganja v številnih sektorjih in državah potrjuje globalni vpliv konflikta, katerega posledice bodo v prihodnjih mesecih še naprej obremenjevale trgovinske tokove in dobičkonosnost podjetij.

Avtorji in strokovnjaki