Donald Trump se je odločil, da bo za regijo svojega prvega državniškega obiska v vlogi predsednika izbral Perzijski zaliv. Ta turneja po Bližnjem vzhodu je privedla do rekordnih naložbenih sporazumov s Saudovo Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Katarjem, ki so vredni 2 bilijona USD ter prelomni za gospodarske odnose med ZDA in zalivskimi državami.
Perzijski zaliv, Washingtonov nov geostrateški prednostni cilj
Donald Trump je drugič zapored za destinacijo svojega prvega državniškega obiska izbral Bližnji vzhod ter tako obšel tradicionalne partnerje, kot sta Kanada in Evropa. To strateško odločitev je mogoče pojasniti s konkurenčnimi prednostmi zalivskih držav, ki jih te imajo v trenutnem globalnem gospodarskem okolju - solidni obeti za rast, robustne finančne rezerve, stabilna politična okolja in precejšnje energijske rezerve.
Podpis sporazumov, vrednih 2 bilijona USD, v treh glavnih fazah
Ameriški predsednik je povedal, da je podpisal sporazume v skupni vrednosti približno 2 bilijona USD, v okviru tega:
- s Saudovo Arabijo za 600 milijard USD (vključno s 142 milijardami USD za ameriško vojaško opremo),
- s Katarjem za 243 milijard USD (vključno z ogromnim naročilom za Boeing v vrednosti 96 milijard USD),
- z Združenimi arabskimi emirati za 200 milijard USD, ki so del prve faze naložbenega načrta, ki je vreden 1,4 bilijona USD, napovedan pa je bil lani marca.
Poleg naložb v letalski, energetski in druge industrijske sektorje ima vidno vlogo tudi umetna inteligenca, v zvezi z njo pa je bila napovedana gradnja največjega podatkovnega središča za UI (zunaj ZDA) v Abu Dabiju.
Močen, vendar še vedno simboličen signal zbliževanja ZDA in zalivskih držav
Če preskočimo spektakularne napovedi, je ta obisk pokazal strateško zbliževanje Washingtona in zalivskih prestolnic. Od voditeljev smo lahko slišali skrbno premišljena sporočila glede skupnih prednostnih ciljev: krepitve obrambnih zmogljivosti ob vse večjih regionalnih napetostih, zagotovitve kritičnih dobavnih verig ter želje po vzpostavitvi skladnejše in bolj vzdržne energetske politike.
Za ZDA so te naložbe vzvod, s katerim bodo oživile domačo industrijo in uveljavile tehnološko vodstvo. Za zalivske države pa pomenijo priložnost, da pospešijo svojo gospodarsko diverzifikacijo, zlasti prek umetne inteligence, in hkrati utrdijo svojo vlogo velikih geopolitičnih akterjev.
Vendar kljub izjavam o nameri konkretna realizacija in uspešna izvedba teh naložb ostajata negotovi. Prihodnji tedni bodo v napetih geopolitičnih razmerah odločilni pri ocenjevanju, ali bo to zbliževanje privedlo do trajnih dejavnosti ali pa bo ostalo zgolj diplomatski signal.
Neposreden odgovor na vse večji vpliv Pekinga v regiji
Ta turneja je tudi odgovor na strateško uveljavljanje Kitajske v zalivskih državah prek pobude "En pas, ena pot".
Peking povečuje konkretne naložbe v infrastrukturo, energetiko - tako na področju fosilnih goriv (v vrednosti 25 milijard USD) kot tudi zelene energije (v vrednosti 12 milijard USD) - in logistiko, pri čemer je bilo leta 2024 podpisanih za 70 milijard USD gradbenih pogodb, tu pa je še za 51 milijard USD nefinančnih naložb.
Namen Trumpovega obiska je torej potrditi vpliv ZDA v regiji, ki je postala veliko geogospodarsko bojišče.
