Zgodovinsko nizki vodostaji Rena in Donave ovirajo tovorni promet, vplivajo na delovanje nekaterih energetskih infrastruktur ter dodatno povečujejo pritiske na več evropskih industrijskih panog. Čeprav se pričakuje, da bodo vodostaji kratkoročno ostali nizki, bi se njihove posledice lahko čutile še v prihodnjih mesecih in vplivale na gospodarsko rast najbolj ranljivih gospodarstev.
Ključni podatki:
- 8 cm: vodostaj Rena pri Kaubu je 18. avgusta padel na zgolj 8 cm, kar je precej pod pragom 78 cm, pri katerem je plovba omejena, in pod dosedanjim rekordno nizkim nivojem 25 cm, zabeleženim leta 2018.
- 20%: v začetku avgusta so barže na Renu prevažale le približno 20 % svojega običajnega tovora.
- 72%: delež evropskega celinskega vodnega prometa, ki ga predstavljata Ren (60 %) in Donava (12 %).
- Do -0,4 odstotne točke gospodarske rasti: med zadnjim večjim obdobjem nizkega vodostaja leta 2018 se je realna rast nemškega BDP zmanjšala za 0,3 do 0,4 odstotne točke.
Evropske reke na zgodovinsko nizkih ravneh
Evropa se že več mesecev sooča z izjemno vročimi in suhimi vremenskimi razmerami, ki so občutno zmanjšale pretok številnih rek. Posledice so še posebej izrazite na Renu in Donavi, dveh strateško pomembnih vodnih poteh za evropski promet in gospodarsko dejavnost. Vodostaj Rena je v začetku avgusta na merilni postaji Kaub v Nemčiji dosegel novo rekordno nizko raven, medtem ko so tudi nekateri odseki Donave na Madžarskem in v Romuniji zabeležili doslej najnižje vrednosti.
Poleg okoljskih posledic ima to stanje zdaj tudi oprijemljive gospodarske učinke. Nizki vodostaji neposredno vplivajo na prevoz blaga, delovanje nekaterih energetskih objektov in posledično na dejavnost industrijskih panog, ki so od te infrastrukture odvisne.
Logistična kriza ogroža dobavne verige
Čeprav celinski vodni promet predstavlja le manjši delež evropskega tovornega prometa, ima v številnih državah, skozi katere tečeta Ren in Donava, strateški pomen (5,4 % tovornega prometa v Nemčiji in do 19,2 % v Romuniji).
Možnosti preusmeritve prevozov na druge oblike transporta ostajajo omejene. Ena rečna ladja lahko prepelje skoraj 2.000 ton blaga, medtem ko lahko tovorni vlak prepelje do 1.500 ton, cisterna na cesti pa le 25 ton.
Posledice nizkih vodostajev so že vidne tako v količinah prepeljanega blaga kot tudi v stroških prevoza.
V začetku avgusta so nekatere barže na Renu lahko prevažale le približno 20 % svoje običajne nosilnosti. Na določenih odsekih Donave so morali operaterji prav tako zmanjšati obseg tovora, v romunskem delu reke celo do 40 %.
Med zadnjo večjo sušo leta 2018 so se stroški rečnega prevoza povečali za 2,5-krat pri sipkih tovorih in do 4,5-krat pri tekočih tovorih zaradi omejitev pri natovarjanju in dodatnih stroškov, ki so jih uvedli prevozniki.
Tudi energetski sektor v Srednji Evropi pod pritiskom
Posledice suše niso omejene le na promet. Donava ima pomembno vlogo pri hlajenju nekaterih jedrskih elektrarn.
Na Madžarskem in v Romuniji so nizki vodostaji že vplivali na delovanje jedrskih elektrarn Paks in Cernavodă, ki sta edina vira jedrske energije v svojih državah ter zagotavljata približno 40 % proizvodnje električne energije na Madžarskem in 20,5 % v Romuniji.
Za nadomestitev zmanjšane proizvodnje morajo operaterji uvažati električno energijo ali se zanašati na plinske elektrarne, ki so dražje. Čeprav trenutno ni neposredne nevarnosti za obsežne izpade električne energije, razmere povečujejo stroške energije in dodatno zaostrujejo razmere na regionalnih trgih. V Romuniji je na primer uvožena električna energija od dva- do dvainpolkrat dražja od doma proizvedene.
Madžarska in romunska vlada sta že sprejeli ukrepe za začasno zmanjšanje porabe električne energije pri nekaterih velikih industrijskih porabnikih, da bi razbremenili sistem. Ti ukrepi najbolj prizadenejo energetsko intenzivne panoge, kot so avtomobilska, kemična ter industrija gradbenih materialov, in naj bi avgusta negativno vplivali na industrijsko aktivnost.
Nemška kemična industrija v prvih vrstah
Nemška kemična industrija, ki je v veliki meri skoncentrirana ob Renu, je ena izmed panog, ki so najbolj odvisne od rečnega prometa.
Ranljivost sektorja ponazarja proizvodni kompleks BASF v Ludwigshafnu. Kompleks leži južno od kritične točke pri Kaubu in približno 40 % svojega blaga prevaža po reki. Nadaljnje znižanje vodostajev bi lahko povzročilo dodatne motnje v povezavah z velikimi pristanišči Amsterdam, Rotterdam in Antwerpen, ki so ključnega pomena za njegovo dobavno verigo.
To predstavlja dodaten udarec v času, ko je nemška kemična industrija že oslabljena zaradi visokih stroškov energije in zmanjšane konkurenčnosti, pri čemer se je proizvodnja od leta 2018 zmanjšala za približno 20 %.
Vse večja ranljivost evropskega gospodarstva
Kratkoročne hidrološke napovedi kažejo le omejene možnosti za izboljšanje razmer. Na Renu obdobje nizkih vodostajev običajno traja vse do jeseni, zato se bodo motnje po vsej verjetnosti nadaljevale tudi v prihodnjih tednih. Širše gledano pa bi lahko manjša snežna odeja, umikanje ledenikov in vse pogostejši ekstremni vročinski valovi podobne dogodke v prihodnosti še pogosteje povzročali.
To stanje poudarja potrebo, da podjetja in javni odločevalci podnebna tveganja v večji meri vključijo v svoje logistične, industrijske in energetske strategije. Za podjetja, ki so odvisna od celinskega vodnega prometa, izziv presega zgolj obvladovanje posamezne epizode suše. Odpira namreč vprašanje diverzifikacije dobavnih verig ter njihove sposobnosti prilagajanja vse pogostejšim motnjam, povezanim s podnebnimi spremembami.
Nizki vodostaji Rena in Donave kažejo, da ekstremni vremenski pojavi niso več zgolj okoljsko vprašanje. Postajajo gospodarski dejavnik, ki lahko hkrati vpliva na logistiko, energetiko in industrijsko dejavnost.
Trenutne razmere so še toliko bolj zaskrbljujoče, ker so nastopile prej in z večjo intenzivnostjo kot leta 2018, v času, ko je evropska gospodarska rast že tako šibkejša,
pojasnjuje Eve Barré, ekonomistka pri Coface.
