Medtem ko se številni evropski industrijski sektorji še vedno soočajo s posledicami energetskih in geopolitičnih pretresov, Španija dokazuje izjemno odpornost. Njena proizvodnja je že presegla ravni iz obdobja pred vojno v Ukrajini, k čemur prispevajo raznolika industrijska struktura, konkurenčni stroški dela ter hiter razvoj obnovljivih virov energije. Kljub spodbudnim rezultatom pa ostajajo pomembni strukturni izzivi, predvsem na področju produktivnosti in zmogljivosti elektroenergetske infrastrukture.
Ključne številke
- 43 %: španski stroški dela na uro so nižji kot v Nemčiji.
- 58 %: delež obnovljivih virov energije v španski proizvodnji električne energije v letu 2024.
Medtem ko številni evropski industrijski sektorji še vedno občutijo posledice zaporednih pretresov, španska industrija izstopa po svoji dinamiki. Njeno odpornost poganjajo raznolika proizvodna struktura, konkurenčni stroški ter močan potencial na področju energetike.
Ključni izziv ostaja, kako te prednosti pretvoriti v dolgoročno in trajnostno rast produktivnosti,
poudarja Laurine PIVIDAL, ekonomistka za južno Evropo pri Coface.
Industrija, ki ohranja korak, medtem ko njene sosede zaostajajo
Od leta 2022 se je Španija uveljavila kot eno najdinamičnejših evropskih gospodarstev, saj njena letna gospodarska rast presega povprečje Evropske unije za dva- do šestkrat. Enak trend je opazen tudi v industriji. Španska predelovalna industrija je že presegla ravni iz obdobja pred vojno v Ukrajini, medtem ko Nemčija in Italija še vedno zaostajata.
Ta uspešnost je deloma posledica ugodnejše industrijske strukture. Medtem ko sta Nemčija in Italija še vedno močno izpostavljeni panogam, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela, kot so avtomobilska, strojna in kovinskopredelovalna industrija, ima Španija koristi od večje razpršenosti gospodarstva ter močne rasti sektorjev z visoko dodano vrednostjo, kot so farmacevtska industrija, proizvodnja električne opreme in elektronike. Hkrati beleži dobre rezultate tudi v nekaterih energetsko intenzivnih panogah, kot so papirna, plastična in kemična industrija.
Ta zagon ni omejen zgolj na domači trg. Španija od leta 2015 uspešno ohranja svoj delež na izvoznih trgih Evropske unije, medtem ko sta Nemčija in Francija v tem obdobju zabeležili upad svojih tržnih deležev.
Data used for the graph in .xlsx format
Prednost nižjih stroškov dela, vendar pod pritiskom
Ena ključnih prednosti španske industrije ostajajo nižji stroški dela. Leta 2025 bodo stroški dela na uro v predelovalni industriji še vedno občutno nižji kot v drugih največjih evropskih gospodarstvih, in sicer za 40 % nižji kot v Franciji ter za 43 % nižji kot v Nemčiji. Ta razlika Španiji omogoča ohranjanje visoke konkurenčnosti, saj nižji stroški dela več kot izravnajo zaostanek pri produktivnosti.
Vendar pa ta prednost ni samoumevna. Med letoma 2022 in 2025 so se stroški dela na uro v predelovalni industriji povečali za 15 %, medtem ko se je realna produktivnost povečala za manj kot 3 %. Hkrati je bilo ustvarjanje novih delovnih mest osredotočeno predvsem v sektorje z nižjo dodano vrednostjo. Ključno tveganje je zato jasno: če bodo plače še naprej rasle hitreje od produktivnosti, bi lahko eden od temeljev konkurenčnosti španskega gospodarstva postopoma oslabel.
Energija: premalo izkoriščena konkurenčna prednost
Širitev sončnih in vetrnih elektrarn je v le nekaj letih temeljito preoblikovala španski elektroenergetski sistem. Posledično je država danes bistveno manj odvisna od zemeljskega plina kot večina drugih evropskih držav. Vpliv plina na oblikovanje cen električne energije je prisoten le približno 15 % časa, medtem ko je ta delež v Italiji na začetku leta 2026 znašal 89 %. Zaradi manjše odvisnosti od plina je Španija manj izpostavljena energetskim pretresom, obenem pa se je uveljavila kot vodilni evropski trg za pogodbe o nakupu električne energije (PPA), saj predstavlja približno četrtino vseh pogodbeno dogovorjenih zmogljivosti.
Data used for the graph in .xlsx format
Kljub temu se prednost nižjih veleprodajnih cen električne energije še ni v celoti prenesla na stroške proizvajalcev. Razloge gre iskati v nižjih subvencijah, višjih stroških omrežnine ter zaostanku pri vlaganjih v elektroenergetsko infrastrukturo in sisteme za shranjevanje energije. Španija v elektroenergetsko omrežje nameni le 0,30 USD za vsak dolar, vložen v obnovljive vire energije, medtem ko večina evropskih držav za isti namen nameni približno 0,70 USD. Zaradi omejitev omrežja je bilo tako leta 2025 omejenih oziroma neizkoriščenih do 11 % proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Vendar bi se ta potencial lahko uresničil v prihodnjem desetletju. Če bo Nemčija leta 2030 dejansko ukinila sheme podpore za energetsko intenzivne industrije, hkrati pa bo Španija izvedla načrtovane dodatne naložbe v elektroenergetsko omrežje v višini 17,9 milijarde evrov, bi se njena konkurenčna prednost lahko še okrepila. Z nadaljnjo razogljičenjem industrije bo dostop do cenovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih virov verjetno postal eden ključnih dejavnikov, ki bodo Španiji zagotavljali prednost pred tekmeci.
Prenesite celotno analizo o španski industriji.
