Največja podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi (CEE) so se leta 2025 vrnila k rasti, ki sta jo podpirala zasebna potrošnja in javne naložbe. Višja prodaja pa se ni odrazila v večji dobičkonosnosti, saj so rastoči stroški dela, šibko zunanje povpraševanje in vse ostrejša mednarodna konkurenca še naprej pritiskali na marže.
18. izdaja lestvice Coface CEE Top 500 kaže, da so skupni prihodki podjetij zrasli za 2,9 % na 1,12 bilijona evrov, pri čemer je več kot dve tretjini podjetij zabeležilo višjo prodajo. Čisti dobiček je medtem ostal skoraj nespremenjen pri 34,9 milijarde evrov, zato se je neto marža znižala z 3,2 % na 3,1 %.
Top 500: Rast se vrača, dobičkonosnost ostaja pod pritiskom
Gospodarsko okrevanje regije CEE se je leta 2025 nadaljevalo, pri čemer je povprečna rast BDP dosegla 2,4 %. Glavno gonilo je ostala zasebna potrošnja, ki so jo podprli rast realnih plač in napetosti na trgu dela, medtem ko so infrastrukturni in energetski projekti, financirani z evropskimi sredstvi, spodbudili investicije. Izvozno usmerjene panoge so se soočale z zahtevnejšim okoljem zaradi šibkega povpraševanja iz Nemčije in vse večjih pritiskov na svetovno trgovino zaradi trgovinskih sporov.
Kljub višji prodaji največjih podjetij v regiji se njihovi rezultati niso bistveno izboljšali. Rast plač je še naprej presegala rast produktivnosti, financiranje je ostalo drago, več velikih industrijskih podjetij pa je poslovalo z izgubo. Število podjetij z negativnim poslovnim izidom se je povečalo z 65 na 74. Pravi izziv je zdaj pretvoriti rast v trajnostno dobičkonosnost. Ob naraščajočih stroških dela in vse ostrejši konkurenci bodo morala podjetja v regiji izboljšati produktivnost, ustvarjati več dodane vrednosti in napredovati po vrednostni verigi.
Ti dejavniki bodo vse bolj določali, katera podjetja bodo močnejše tržne razmere sposobna pretvoriti v dolgoročne poslovne koristi,
pravi Mateusz Dadej, regionalni ekonomist Coface CEE.
Dogajanje po državah: Poljska ostaja vodilna, Romunija pridobiva
Poljska ostaja nesporna vodilna država na lestvici s 172 podjetji, kar ji omogoča velik domači trg. Posebej uspešna so bila podjetja, usmerjena v potrošnike, medtem ko so rafinerijska industrija, kemijska industrija in premogovništvo negativno vplivali na dobičkonosnost.
Češkaje dosegla solidno rast, predvsem zaradi močne avtomobilske industrije. Na Madžarskem so dobre rezultate beležila podjetja iz elektronike in maloprodaje, medtem ko sta bila proizvodnja baterij in avtomobilov pod pritiskom.
Med štirimi največjimi gospodarstvi v regiji je najbolj izstopala Romunija, kjer so skupni prihodki podjetij zrasli za 6,2 %, predvsem zaradi maloprodaje in avtomobilske industrije.
Ključni igralci: Stabilnost na vrhu, nova področja rasti
Prvih sedem mest na lestvici je ostalo nespremenjenih.
Orlen je ohranil prvo mesto, medtem ko je češka Škoda Auto ostala druga in ustvarila najvišji čisti dobiček med vsemi podjetji na lestvici.
Na tretjem mestu je ostala Jeronimo Martins Polska, upravljavec največje poljske trgovske verige Biedronka, kar potrjuje nadaljnjo moč podjetij, usmerjenih v končne potrošnike.
V nižjem delu lestvice so močno napredovala podjetja, povezana z naložbami v podatkovne centre, novo avtomobilsko proizvodnjo in energetiko, kar kaže na širši premik v virih gospodarske rasti regije.
Panoge: Model rasti v regiji CEE se spreminja
Industrija ostaja temelj regionalnega gospodarstva, vendar postajajo viri rasti vse bolj raznoliki.
Avtomobilska industrija in transport sta postala najštevilčnejši sektor na lestvici s 94 podjetji, čeprav so bili rezultati neenotni zaradi šibkega evropskega povpraševanja in vse močnejše konkurence kitajskih proizvajalcev.
Po drugi strani je maloprodaja izkoristila rast zasebne potrošnje, medtem ko je gradbeništvo hitro raslo zaradi infrastrukturnih projektov, financiranih z evropskimi sredstvi.
Kot novo področje rasti se uveljavlja tudi obrambna industrija, saj so štirje največji proizvajalci na lestvici skupne prihodke povečali za kar 49 %.
Nasprotno pa so se rafinerijska industrija, kemijska industrija in kovinska industrija še naprej soočale s pritiski zaradi nižjih cen surovin, šibkega industrijskega povpraševanja in vse ostrejše mednarodne konkurence.
Regija CEE je svojo moč zgradila na industrijski osnovi in tesni povezanosti z evropskimi dobavnimi verigami. To ostaja pomembna prednost, vendar se poslovno okolje spreminja. Uspešna bodo podjetja, ki bodo znala združiti industrijsko moč z višjo produktivnostjo, večjo prilagodljivostjo in sposobnostjo hitrega odziva na nove vire rasti,
je povedal Jarosław Jaworski, generalni direktor Coface za Srednjo in Vzhodno Evropo.
Trg dela: Večji poudarek na produktivnosti
Podjetja na lestvici Top 500 so leta 2025 zaposlovala 2,53 milijona ljudi, kar je 1,3 % več kot leto prej.
Povečanje je bilo predvsem posledica sprememb v sestavi lestvice. Ob primerljivih pogojih je zaposlenost ostala večinoma nespremenjena, kar odraža previdnejše zaposlovanje ter nadaljnje naložbe v avtomatizacijo in izboljšanje produktivnosti.
Obeti: Zmerna rast, a tudi vztrajna negotovost
Coface za regijo CEE napoveduje 2,3-odstotno rast BDP v letu 2026 in 2,6-odstotno rast v letu 2027, pri čemer bodo glavni spodbujevalci zasebna potrošnja, investicije in višji obrambni izdatki.
Povečana javna poraba v Nemčiji bi lahko postopoma podprla izvoznike iz regije CEE, vendar trgovinske napetosti in vse močnejša mednarodna konkurenca ostajajo pomembna tveganja.
Ker so marže že zdaj nizke, ključni izziv za največja podjetja v regiji ni več zgolj rast, temveč predvsem sposobnost, da rast pretvorijo v trajnostno dobičkonosnost.
