Kar smo se bali na začetku poletja, se je nazadnje uresničilo. Geopolitične razmere se niso izboljšale, temveč so se znova zaostrile, kar vse bolj pritiska na cene surovin in finančne pogoje ter posledično na gospodarsko aktivnost. Coface je zato znižal ocene treh držav in zvišal ocene štirih držav ter spremenil 20 sektorskih ocen, od tega jih je 12 znižal in 8 zvišal.
Ključne številke
- 0.5 odstotne točke: ocenjeni vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu na svetovno gospodarsko rast v letih 2026 in 2027
- 100 USD za sod: cenovni prag za nafto, presežen septembra
- 2.6 %: Cofaceova napoved gospodarske rasti za leto 2027 (2,5 % v letu 2026)
Svetovno gospodarstvo v primežu inflacijskih pritiskov
Geopolitične razmere so se poleti močno poslabšale. Ponovno zaostrovanje sovražnosti med Iranom in ZDA ter stopnjevanje konflikta med Ukrajino in Rusijo sta povzročila hude pritiske na dobavne verige in sprožila izrazito rast cen surovin. Čeprav se je izvoz nafte skozi Perzijski zaliv in Hormuško ožino močno povečal, trgovinski tokovi pa so bili preusmerjeni, so se cene ogljikovodikov zvišale za več kot 50 % pri nafti in skoraj 100 % pri zemeljskem plinu. Cene kovin ostajajo visoke, medtem ko so se cene kmetijskih surovin po napadih na pristaniške terminale ob Črnem morju in poletnih vročinskih valovih po Evropi občutno zvišale (cena pšenice je medletno višja za 40 %).
Ta gibanja so znova okrepila zaskrbljenost zaradi novega inflacijskega vala, zaradi česar so centralne banke zvišale ključne obrestne mere. Ameriška centralna banka se je odzvala in po zgledu ECB obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, s čimer je prispevala k zaostrovanju svetovnih finančnih pogojev. Od najnižje ravni, dosežene sredi januarja, se je ameriški dolar v efektivnem tečaju okrepil za več kot 6 %, dolgoročne obrestne mere pa so se od konca februarja v večini najpomembnejših valutnih območij zvišale za več kot 100 bazičnih točk.
Svetovno gospodarstvo za zdaj ostaja odporno, k čemur pomembno prispevajo naložbe, povezane z umetno inteligenco, in spremljajoči premoženjski učinki. Kljub temu se tveganja še naprej kopičijo. V teh okoliščinah ohranjamo napoved šibkejše gospodarske aktivnosti v letošnjem letu (+2,5 % po +2,8 % v letu 2025), ki naj bi se prihodnje leto stabilizirala pri +2,6 %.
Tveganja držav in sektorjev: tri znižanja ocen na Bližnjem vzhodu in pritiski na agroživilski sektor
Na Bližnjem vzhodu naj bi se gospodarska aktivnost v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu v letu 2026 skrčila. Savdska Arabija (A3 → A4) je izpostavljena napadom na svojo energetsko infrastrukturo in večino izvoznih poti, medtem ko sta Združeni arabski emirati (A2 → A3) in Katar (A3 → A4) ranljiva zaradi svoje odvisnosti od Hormuške ožine.
Ocena agroživilskega sektorja je bila znižana v šestih državah. V Evropi (Francija, Avstrija in Poljska) je znižanje predvsem posledica ekstremnih vremenskih razmer poleti 2026. V Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji ranljivost bolj kot iz težav v domači proizvodnji izhaja iz njune velike odvisnosti od uvoza hrane. V Argentini se sektor še naprej spoprijema z zahtevnim finančnim okoljem, ki ga zaznamujejo več stečajev kmetijskih podjetij, visoki stroški in vse manjše marže.
Svetovno gospodarstvo z različnimi hitrostmi
- V ZDA gospodarstvo ostaja odporno zaradi potrošnje gospodinjstev, naložb, povezanih z umetno inteligenco, in trga dela, ki je blizu polni zaposlenosti (4-odstotna stopnja brezposelnosti).
- Evropa beleži nekoliko boljše rezultate od pričakovanih, k čemur prispeva odpornost nemškega in španskega gospodarstva, kljub pomislekom glede vzdržnosti francoskih javnih financ.
- V Aziji so gospodarska gibanja neenotna. Vietnam (+8,4 %) in Indija (+7,5 %) še naprej beležita koristi od naložb v infrastrukturo in tehnologije, povezane z umetno inteligenco, medtem ko domače povpraševanje na Kitajskem slabi, več gospodarstev v regiji, med njimi Tajska in Filipini, pa bremenijo naraščajoči stroški energije.
- V Afriki in Latinski Ameriki glavno tveganje še naprej predstavlja vztrajno visoka inflacija, ki jo zlasti zaradi pojava El Niño spodbujajo naraščajoče cene kmetijskih proizvodov in energije.
Dolgotrajni konflikt na Bližnjem vzhodu znova povečuje tveganje novega svetovnega inflacijskega šoka.
Naraščajoči stroški energije, surovin in prevoza silijo centralne banke k ohranjanju restriktivne denarne politike, zaradi česar postaja poslovno okolje vse zahtevnejše za najranljivejše države in podjetja.
Jean-Christophe Caffet, glavni ekonomist pri Coface.
Prenos študije (pdf)
