Dinamika sektorjev danes vpliva na uspešnost podjetij v srednji in vzhodni Evropi bolj kot državne meje. Po ugotovitvah novega Zemljevida sektorskih tveganj za CEE 2026, strateškega vodnika po sektorskih obetih v času geopolitičnih sprememb, se je uvoz iz Kitajske v regijo v zadnjem letu povečal za približno 17 %. To je dodatno okrepilo konkurenčne pritiske na lokalne proizvajalce ter povečalo razkorak med zmagovalci in poraženci posameznih sektorjev.
Ključna sporočila
- Kovinska in kemična industrija sodita med najbolj izpostavljene sektorje v državah srednje in vzhodne Evrope, saj se soočata z dolgotrajnimi pritiski zaradi visokih cen energije, regulativnih zahtev in tuje konkurence.
- Uvoz iz Kitajske v srednjo in vzhodno Evropo se je medletno povečal za približno 17 %, kar dodatno krepi konkurenčne pritiske na lokalne proizvajalce.
- IKT ostaja eden najuspešnejših sektorjev, podprt z digitalizacijo, usposobljeno delovno silo in javnimi naložbami.
- Uspešnost maloprodajnega sektorja se med državami vse bolj razlikuje, kar odraža naraščajoč pomen nacionalnih fiskalnih politik.
- Programi, financirani s sredstvi EU, spodbujajo naložbe v gradbeništvo, zdravstvo, obrambne dejavnosti in digitalno preobrazbo.
- Coface pričakuje, da se bo gospodarska rast regije rahlo umirila z 2,1 % v letu 2025 na 2,0 % v letu 2026, nato pa se bo leta 2027 ponovno okrepila na 2,3 %.
Študija poudarja, da motnje v pomorskem prometu skozi Hormuško ožino vplivajo na precej več kot le energetske trge. Višji stroški nafte, zemeljskega plina, gnojil, aluminija ter izdelkov petrokemične industrije povzročajo verižne učinke v dobavnih verigah, povečujejo stroškovne pritiske za proizvajalce in prispevajo k ponovnemu naraščanju inflacije v regiji.
Hkrati se regija sooča s pojavom, ki ga ekonomisti vse pogosteje označujejo kot »Kitajski šok 2.0«. Zaradi šibkega domačega povpraševanja kitajski proizvajalci agresivno širijo prisotnost na izvoznih trgih, zlasti v Evropi. Ta trend povečuje pritisk na lokalne proizvajalce, zmanjšuje marže in zaostruje konkurenco v številnih industrijskih panogah. Med najbolj izpostavljenimi sektorji so avtomobilska industrija, kemična industrija in kovinska industrija.
Vsi sektorji pa se ne razvijajo v isti smeri. IKT izstopa kot eden najobetavnejših sektorjev v regiji, saj ga podpirajo programi digitalne preobrazbe, močno povpraševanje po tehnoloških storitvah in visoko usposobljena delovna sila. Sektor ostaja pomemben dejavnik gospodarskega približevanja in konkurenčnosti držav srednje in vzhodne Evrope.
Poročilo izpostavlja tudi velike razlike med državami in sektorji. Maloprodaja na primer kaže zelo raznoliko sliko: v nekaterih državah so razmere ugodne, drugod pa so tveganja povečana, odvisno od lokalnih gospodarskih razmer, fiskalne politike in zaupanja potrošnikov.
Kljub izzivom študija prepoznava pomembne dejavnike odpornosti. Naložbe, ki jih podpirata Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) ter program SAFE Evropske unije, bodo pomembno prispevale k razvoju gradbeništva, zdravstva, digitalizacije in infrastrukturnih projektov po vsej regiji. Te naložbe pomagajo blažiti gospodarske posledice geopolitične negotovosti ter podpirajo poslovno aktivnost v številnih sektorjih.
Raznolika slika med državami
Poljska ostaja eno najhitreje rastočih večjih gospodarstev v EU, podprto z močnim domačim povpraševanjem in naložbami, financiranimi iz evropskih sredstev. Romunija se medtem sooča z recesijskimi razmerami, saj fiskalna konsolidacija omejuje potrošnjo gospodinjstev. Na Slovaškem je maloprodajni sektor pod pritiskom zaradi višjih davkov in šibkejše potrošnje, medtem ko bolgarsko gradbeništvo še naprej koristi ugodne pogoje financiranja in trende urbanizacije.
Razlike med posameznimi sektorji so danes večje kot razlike med državami. Prihodnji uspeh bo vse manj odvisen od splošne gospodarske rasti in vse bolj od sposobnosti posameznih panog, da se prilagodijo spreminjajočim se stroškovnim strukturam, tehnološki preobrazbi in globalni konkurenci.
pravi dr. Mateusz Dadej, regionalni ekonomist za srednjo in vzhodno Evropo pri družbi Coface.
Današnji poslovni izziv ni dostop do informacij, temveč prepoznavanje tistih, ki so zares pomembne.
V času hitro spreminjajočih se tveganj med sektorji in trgi postajajo zanesljivi podatki ter vpogledi v prihodnje trende nujni za sprejemanje pravih odločitev in gradnjo dolgoročne odpornosti podjetij.
dodaja Jarosław Jaworski, izvršni direktor Coface za regijo srednje in vzhodne Evrope.
O poročilu
Celotno poročilo Zemljevid sektorskih tveganj 2026 prinaša poglobljeno analizo 13 sektorjev v srednji in vzhodni Evropi ter pregled razmer v posameznih državah. Podjetjem ponuja dragocene vpoglede v spreminjajoča se tveganja, priložnosti za rast in ključne sektorske trende.
Študija je namenjena podpori odločevalcem, upravljavcem tveganj in vodstvom podjetij pri prepoznavanju morebitnih ranljivosti ter sprejemanju bolj premišljenih poslovnih odločitev v vse bolj kompleksnem poslovnem okolju.
(1) V raziskavi, ki zajema 13 sektorjev v 13 državah srednje in vzhodne Evrope, naši ekonomski strokovnjaki za vsako državo izpostavljajo dva sektorja: enega, v katerem se podjetja soočajo s posebej zahtevnimi razmerami, in drugega, v katerem poslovno okolje ostaja stabilno in spodbudno za poslovanje.
