Postopno okrevanje povpraševanja po lesu
Leto 2024 je zaznamovalo šibko svetovno povpraševanje po lesu in lesnih izdelkih kljub okrevanju blagovne trgovine, ki se je povečala za 2,9 % po 1-odstotnem upadu v preteklem letu. Slaba gradbena dejavnost ob vztrajno visokih obrestnih merah v Evropi in ZDA je še naprej obremenjevala lesno industrijo. Posledično so akterji v lesni industriji znižali cene. V EU so se cene proizvajalcev za proizvodnjo lesa ter izdelkov iz lesa, plute, slame in pletenih materialov v letu 2024 znižale za 2,2 %. Podobno se je indeks cen proizvajalcev za les in lesne izdelke v ZDA znižal za 1,4 %.
Čeprav je sektor še vedno ranljiv, se je v prvi polovici leta 2025 začel okrevati, predvsem zaradi gradbene dejavnosti. Pričakuje se, da se bo ta zagon nadaljeval tudi v letu 2026, kar bo koristilo proizvajalcem okroglega lesa, ki se nahajajo predvsem v Evropski uniji (12 % svetovne proizvodnje okroglega lesa po obsegu), na čelu z Nemčijo, Švedsko, Finsko in Francijo. ZDA (11 %), Indija (9 %), Kitajska (8 %) in Brazilija (8 %) dopolnjujejo prvo petorko, ki skupaj prispeva več kot 50 % svetovne proizvodnje okroglega lesa. Okrogli les se običajno razvršča v tri vrste, ki se določajo glede na kakovost, del drevesa in vrsto drevesa. Vsaka od teh kategorij se uporablja za tri glavne namene, med katerimi prevladuje lesna energija, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo toplote in predstavlja približno polovico svetovne proizvodnje okroglega lesa. Zaradi svoje obnovljive narave in ogljične nevtralnosti ob trajnostnem poseku les v okviru prehoda na zeleno energijo postaja vse bolj dragocen. Ta trend se odraža v povečanju proizvodnje lesnih peletov iz lesnih ostankov. Med letoma 2019 in 2023 je svetovna proizvodnja rasla v povprečju za 2,9 % na leto. Kljub temu in kljub pomembnosti tega segmenta razvoj v sektorju lesne energije v veliki meri ne vpliva na svetovne trge z lesom. To je predvsem zaradi skoraj izključno domače porabe – svetovni izvoz predstavlja le okoli 0,3 % proizvodnje – in dejstva, da ta kategorija ne konkurira neposredno z drugimi vrstami okroglega lesa, namenjenimi za industrijske namene.
Druga kategorija lesa je lesni material (v ZDA in Kanadi znan kot »lumber«), ki predstavlja 28 % proizvodnje okroglega lesa. Razdeljen je na mehko lesno vrsto, kot so bor, jelka in smreka, ki se pogosto uporablja za gradbene okvire, ter trdo lesno vrsto, kot so hrast, javor in oreh, ki je priljubljena za namene, kot sta talna obloga in pohištvo. V Evropski uniji naj bi zgodnji znaki okrevanja gradbenega sektorja, ki jih nakazuje povečanje števila gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte v prvi polovici leta 2025, povzročili večje povpraševanje po lesu. Poleg tega naj bi se trend rasti števila gradbenih dovoljenj nadaljeval, podprt z nadaljnjim monetarnim sproščanjem, ki se pričakuje v drugi polovici leta 2025. Medtem pa bi v ZDA kljub težavam v sektorju počasno, a trajno sproščanje denarne politike, napovedano za celotno leto 2026, ter pomanjkanje stanovanj lahko spodbudila gradbeno dejavnost. To bi lahko podprlo dejavnost ameriških žagarn, ki je v zadnjih štirih letih stagnirala ali celo rahlo upadala. Nasprotno pa bo kitajski gradbeni sektor verjetno ostal v zastoju.
Ne glede na morebitno ciklično okrevanje povpraševanje po lesu vse bolj krepi njegov položaj kot materiala, usklajenega s cilji trajnostnega razvoja. Les pridobiva na pomenu kot alternativa jeklu v strešnih konstrukcijah in drugih gradbenih elementih. Ti razvojni trendi bi še posebej koristili državam izvoznicam iglavcev, saj ta proizvod predstavlja dve tretjini celotne proizvodnje lesa. Po podatkih ReportLinkerja je na prvem mestu EU, ki predstavlja skoraj polovico svetovnega izvoza iglavcev, sledita pa ji Kanada (22 %) in Rusija (16 %).
Povpraševanje po lesu za celulozo (18 % proizvodnje okroglega lesa) se bo morda zmanjšalo. Ta kategorija se uporablja predvsem za proizvodnjo lesne celuloze ter papirja in papirnih izdelkov. Rast porabe takšnih izdelkov, zlasti embalaže na osnovi papirja (70 % obsega papirnih izdelkov), bi lahko utrpela zaradi upočasnitve svetovne gospodarske rasti in rasti trgovine v letih 2025 in 2026.
Povečano tveganje nihanja cen lesa
Pričakuje se, da bodo izboljšani temeljni dejavniki povpraševanja povzročili, čeprav le neznaten, trend rasti cen lesa in lesnih izdelkov. Po dveh letih padanja so se svetovne cene lesa začele ponovno dvigovati. Po padcu za 14,5 % v obdobju 2022–2024 se je indeks cen primarnih surovin Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za les, ki vključuje trdi in mehki žagan les, v prvem polletju leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečal za 1,5 %. Ti temeljni dejavniki ostajajo na splošno šibki, kar omejuje možnosti za kakršno koli znatno zvišanje cen na svetovni ravni.
Vendar bi lahko trgovinski ukrepi ZDA, usmerjeni v les in lesne izdelke, povzročili pritisk na zvišanje domačih cen. Marca 2025 je ameriška vlada v skladu s 232. členom Zakona o širitvi trgovine začela preiskavo uvoza lesa in lesnih izdelkov (vključno s pohištvom). V skladu s tem so bile uvedene carine na uvoz iglavčnega lesa in nekaterih lesenih pohištvenih izdelkov. Te carine so začele veljati 14. oktobra 2025, dodatna povišanja carin za pohištvo pa so predvidena za 1. januar 2026. Carine na iglavčni les vplivajo predvsem na Kanado, ki predstavlja približno 80 % uvoza iglavčnega lesa v ZDA. Čeprav naj bi bil ta uvoz zaradi trgovinskega sporazuma (USMCA) izvzet iz novih tarif, je ameriška vlada poleti 2025 zvišala izravnalne in protidampinške tarife na kanadski iglavčev les. To je pri večini kanadskih podjetij povzročilo zvišanje skupne stopnje s 14,34 % na 25,19 %. Kar zadeva leseno pohištvo, so najbolj prizadete gospodarstva Vietnam, Kitajska in Mehika. Napovedi novih tarif bi lahko povzročile večjo nestabilnost cen. Na primer, izvolitev predsednika Donalda Trumpa, ki je grozil z uvedbo 25-odstotne tarife na vse kanadske izdelke, je prispevala k naraščajočemu cenovnemu pritisku na les v ZDA. Terminske pogodbe za september 2025 so se v prvem četrtletju leta 2025 na Chicagski trgovalni borzi (Chicago Mercantile Exchange) zvišale za skoraj 25 %.
Medtem pa bo na drugi strani sveta 30. decembra 2025 začela veljati Evropska uredba o preprečevanju krčenja gozdov (EUDR), ki ureja trgovino v regiji, zlasti z lesom in lesnimi izdelki. Cilj uredbe je zagotoviti, da izdelki, ki se porabljajo v EU in izvažajo iz nje, ne prispevajo k globalnemu krčenju gozdov ali njihovemu propadanju. Ker uredba zajema tudi surovine, kot sta kava ali palmovo olje, bo to vplivalo na trgovino EU z lesom in njegovimi derivati. Usklajevanje z uredbo bo verjetno povzročilo višje stroške za lesna podjetja tako znotraj kot zunaj EU zaradi potrebnih naložb, zlasti v tehnologije sledljivosti. Znotraj EU bo uredba EUDR zapletla uvoz, kar bo morda povzročilo motnje v dobavni verigi.
Po drugi strani pa tudi globalno segrevanje prispeva k nestabilnosti cen lesa. Višje temperature povečujejo pogostost in intenzivnost gozdnih požarov, kar znatno vpliva na ponudbo surovega lesa. Po podatkih Svetovnega inštituta za vire (World Resources Institute) se je v zadnjih letih število požarov močno povečalo, pri čemer bo leto 2024 zaznamovalo najbolj ekstremno leto za gozdne požare in preseglo prejšnji rekord iz leta 2023. Globalno segrevanje vpliva na ponudbo lesa tudi s tem, da spodbuja pojav in preživetje invazivnih vrst ter gozdnih bolezni.
Različne izpostavljenosti nihanjem cen lesa
Povišanje cen surovega in žaganega lesa bi lahko predstavljalo tveganje za podjetja v spodnjem delu lesne dobavne verige. V okviru okrevanja povpraševanja, ki je sicer še vedno krhko, bodo podjetja morda imela težave pri popolnem prenosu višjih stroškov surovin na stranke, kar bo vodilo k zmanjšanju marž. Tveganje je še posebej izrazito v državah, ki so močno odvisne od uvoza surovega ali le rahlo predelanega lesa. Čeprav imajo številne azijske države lastne gozdne vire, uvažajo rahlo predelano lesno surovino, nato pa izvažajo lesne izdelke, kot so vezan les ali jedilni pribor in kuhinjska posoda iz lesa. Ta odvisnost od uvoza je omejila obseg, v katerem so azijska podjetja imela koristi od globalnega porasta cen lesa v letih 2021 in 2022. Na podlagi vzorca javno kotiranih podjetij, dejavnih v lesni industriji, ugotavljamo, da se je mediana marže EBITDA v regiji v tem obdobju v primerjavi s povprečjem iz časa pred pandemijo povečala za manj kot dve točki, in sicer z 9,4 % v obdobju med letoma 2015 in 2019 na 11,3 % v letu 2021.
Evropska podjetja v tem sektorju so imela večje koristi od tega skoka cen. Več držav v regiji, med njimi Švedska, Finska in Nemčija, izvaža minimalno predelano lesno surovino. Posledično se je mediana marže EBITDA v regiji povečala s povprečja 12,2 % v obdobju 2015–2019 na 15,5 % v letu 2021.
Vendar so od tega trenda najbolj imela korist severnoameriška podjetja. Tudi ta so močno odvisna od izvoza minimalno predelanega lesa, zlasti v Kanadi, saj je ta država neto izvoznica žaganega lesa. Leta 2021 je mediana marže EBITDA v lesnem sektorju regije poskočila na 20 %, kar je povečanje s 10,4 % v obdobju 2015–2019. Vendar nekateri segmenti ostajajo občutljivi na inflacijo stroškov surovin. V ZDA so se na primer cene proizvajalcev za žagani les (ki se povsod drugod po svetu, razen v ZDA in Kanadi, imenuje »timber«) v prvem polletju leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišale za skoraj 7 %, cene lesnih izdelkov pa so ostale stabilne, cene vezanega lesa pa so se celo znižale (-2 %).
Zadnja posodobitev: oktober 2025
Les
