Novice in publikacije
26/05/2022
Tveganja držav in ekonomske študije

Srednje in dolgoročni vplivi vojne v Ukrajini na globalne sektorje: kako bo z njihovo odpornostjo?

Srednje in dolgoročni vplivi vojne v Ukrajini na globalne sektorje: kako bo z njihovo odpornostjo?

Vseh trinajst1 sektorjev, ki jih spremlja Coface, bo v srednje- do dolgoročnem obdobju še naprej pod vplivi vojne v Ukrajini, tako neposrednimi kot posrednimi. Pri tem bodo v samih sektorjih razlike med podjetji zaradi njihovega različnega položaja v dobavni verigi oziroma geografskega položaja. Večina sektorjev bo po pričakovanjih delovala v razmerah visokih cen surovin in motenj v dobavi, ki jih bo vojna samo še zaostrila. To še zlasti velja za že tako visoke cene nafte - odslej jih bo najverjetneje podžigala še prepoved uvoza ruske nafte, ki jo je prejšnji teden napovedala Evropska komisija2 - pa tudi za žita (saj so Ukrajina, Rusija in Belorusija pomembne proizvajalke žit). Glede na trenutne motnje v oskrbi s polprevodniki in še kar prisotne posledice pandemije covida-19, o čemer priča nedavno zaprtje šanghajskega pristanišča, lahko ugotovimo, da dalj ko bo trajala vojna, bolj verjetno bomo priča šoku povpraševanja, s tem pa zaostritvi že tako neugodnih globalnih razmer.
 
Najbolj prizadeti bodo verjetno najbolj ciklični in energetsko intenzivni sektorji, kot so petrokemični3, prometni, avtomobilski, papirni, tekstilno-oblačilni in kmetijsko-živilski. Coface meni, da se bodo kot najbolj odporni izkazal sektorji medijev (segment IKT4), posebnih kemikalij in farmacevtskih proizvodov.

 

Inflacijski pritiski in energetski šok bodo vplivali zlasti na ciklične in energetsko intenzivne sektorje, ob precejšnjih razlikah med regijami

Prizadeti bodo vsi industrijski sektorji, najbolj pa ciklični in energetsko intenzivni, kot so petrokemični, prometni, papirni in tekstilno-oblačilni. Za vse je značilna cikličnost , poleg tega pa so za njimi leta spopadanja s tehnološkimi inovacijami, vse zahtevnejšo okoljsko zakonodajo in spremembe v željah potrošnikov. Tako na primer se papirni sektor sooča z izzivi krepitve digitalizacije svetovnega gospodarstva in uporabe družbenih omrežij.
 
V prihodnosti bodo novi šoki verjetno najbolj prizadeli sektorje, ki so bili v težavah že pred krizo. Dober primer na globalni ravni sta tekstilno-oblačilni in avtomobilski sektor.
 
V kolikšni meri bo vse to vplivalo na trgovino na drobno, pa se bo razkrilo na dolgi rok. Nove, vojne razmere povečujejo negotovosti, kar bo verjetno še dodatno omajalo zaupanje potrošnikov. Ne glede na vse bi znal biti vpliv na trgovino na drobno relativno šibek zaradi nekaterih blažilnikov, ki so jih vpeljala zlasti razvita gospodarstva, na primer denarno pomoč pri nakupu živil za najranljivejše segmente prebivalstva ali subvencionirane cene energentov v Evropi.
 
Pričakujemo, da bo prometni sektor, ki je na splošno energetsko intenziven, zaradi visokih cen nafte verjetno prizadet, vendar njegovi podsektorji ne bodo vsi enako trpeli, saj jih bo šok našel v različni finančni kondiciji. Če to ponazorimo z rezultati za prvo četrtletje leta 2022: medtem ko je pomorski tovorni promet zabeležil dobiček v višini 28 % prihodkov od prodaje, je letalski promet zabeležil izgubo v višini 11 % prihodkov od prodaje.
 
Coface predvideva, da bodo znotraj sektorjev velike razlike med panogami/podjetji, odvisno od tega, kje v dobavni verigi se nahajajo - višje ali nižje. Svojo vlogo pri tem, kako velike bodo posledice vojne, bo odigrala tudi geografska in operativna dinamika znotraj sektorjev ter njihova struktura.

 

Globalni kmetijsko-živilski sektor bo verjetno še naprej med najbolj prizadetimi, kar lahko vodi do socialno-političnih tveganj

Kmetijsko-živilski sektor ima izredno pomembne razsežnosti, zato bo njegova uspešnost v boju z izzivi, kot so na primer visoke cene hrane in surovin (zlasti gnojil), ključna, saj sta na kocki globalna varnost hrane in z njo politična stabilnost. Visoke cene energentov povečujejo vhodne stroške kmetijske pridelave, s tem pa zmanjšujejo dobiček kmetov. Kmetijsko-živilski sektor je poleg tega ranljiv v zvezi z različnimi strukturnimi dejavniki, od bioloških tveganj do spreminjanja podnebnih razmer. Slednje se kažejo na primer v hudi vročini in posledični suši, ki od začetka leta pestita različne dele sveta (Afriški rog, Indijo itd.), pa tudi obsežnih požarih (kot na primer v ameriški Novi Mehiki).

 

Obetajo se precejšnje spremembe v sektorjih in navadah potrošnikov

Coface pričakuje, da bo na dolgi rok prišlo do prilagajanja navad tako potrošnikov kot podjetij (varčevanje z energijo, zamenjava pšenične moke z alternativnimi izdelki) in tudi sprememb v organizaciji dobavnih verig. Slednje bo zagotovo vplivalo na globalne dobavne verige. Tako na primer se ključne železniške tovorne poti med Evropo in Kitajsko že selijo iz Rusije v srednjeazijski koridor. Enako kot koronavirusna kriza bo verjetno tudi ta novi šok pospešil temeljito preoblikovanje tako organizacije dobavnih verig kot navad potrošnikov.

 

Nekateri sektorji se bodo verjetno izkazali za odporne

Proticiklični in hkrati zelo inovativni sektorji, kjer so potrebna velika vlaganja v raziskave in razvoj, se bodo verjetno ponovno izkazali za najodpornejše tudi ob morebitnih novih šokih.
 
Čeprav se je zdravstvena kriza zaradi covida v nekaterih delih sveta nekoliko umirila, z njo še zdaleč nismo opravili. Farmacevtski sektor bi moral torej še naprej dosegati dobre finančne rezultate.
 
Med različnimi segmenti IKT se bodo mediji najbrž izkazali za najodpornejše, saj so uporabniki naložbe v opremo, potrebno za uporabo teh storitev, opravili še pred krizo, kar pomeni, da motnje v dobavnih verigah nanje ne vplivajo. Poleg tega so te storitve še vedno potrebne in jih je mogoče koristiti na daljavo. V segmentu torej ni fizičnih in geografskih ovir, kot na primer obstajajo v tovornem prometu.
 
Podsegment posebnih kemikalij, še zlasti podjetja na trgu storitev in izdelkov, povezanih z lepoto, parfumi in aromami, naj bi ravno tako ostal odporen, za razliko od drugih panog v sektorju, med drugim tistih, ki so povezani z barvami in laki ter dobavljajo zelo cikličnemu avtomobilskemu sektorju s slabimi obeti.
 
Omenjene tri panoge (mediji, posebne kemikalije in farmacevtski izdelki) imajo več skupnih lastnosti, med drugim so proticiklične, njihovi produkti in dominantni trgi pa so koncentrirani v specifičnih delih sveta. Tu so še visokotehnološke in inovativne industrijske dejavnosti, kjer nove igralce čakajo visoke vstopne ovire.

 

Prenesi publikacijo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

-----

1 - V Cofaceovo metodologijo ocene tveganj sektorjev je vključenih trinajst sektorjev, in sicer: kmetijsko-živilski, avtomobilski, kemični, gradbeni, energetika, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kovinski, papirni, farmacevtski, trgovina na drobno, tekstilno-oblačilni, prometni, lesni.
2 - Prepoved je del novega kroga sankcij, uvedenih proti Rusiji, in naj bi se postopno uveljavila proti koncu leta.
3 - V Cofaceovi metodologiji ocene tveganja sektorjev kemični sektor sestavljajo trije podsegmenti: petrokemični, posebne kemikalije in gnojila.
4 - V Cofaceovi metodologiji ocene tveganja sektorjev je sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) sestavljen iz več segmentov, ki so: telekomunikacije, elektronika, mediji ter strojna, programska in IT oprema.

Snemi sporočilo za javnost : Srednje in dolgoročni vplivi vojne v Ukrajini na globalne sektorje: k... (420,76 kB)

Stik


NATAŠA PETERLIN

DIREKTORICA MARKETINGA IN KOMUNIKACIJ
T. +386 (0)1 2005 811 M. +386 (0)40 808 121
natasa.peterlin@coface.com
DAVČNA ULICA 1 - 1000 LJUBLJANA – SLOVENIJA

Vrh